Zdravstvene posledice

Promet vedno intenzivneje obremenjuje okolje. Prometna infrastruktura, namenjena motoriziranim vozilom, omejuje druge oblike mobilnosti, promet na njej pa obremenjuje okolje z izpusti škodljivih snovi. Promet porabi tretjino vse primarne energije in je eden največjih ter najbolj razpršenih porabnikov neobnovljivih virov energije.

Zaradi porasta števila motornih vozil in povečane mobilnosti so se ustrezno povečali tudi izpusti CO2 kot najpomembnejšega toplogrednega plina. Podatki so skrb vzbujajoči in zahtevajo uvajanje učinkovitejših ter čistejših načinov prevoza, s katerimi bi zmanjšali onesnaževanje zraka, hrup, segrevanje ozračja in s tem vplive avtomobilskega prometa na zdravje ljudi ter kakovost življenja v mestih.

Raziskave o spreminjanju podnebja nam danes omogočajo natančnejše razumevanje vzrokov in posledic globalnega segrevanja. Globalni dvig temperature vpliva na vreme, letne čase, ekosisteme, vodne vire, zdravje ljudi, gospodarstvo idr.

Promet ustvari največ različnih zdravju nevarnih snovi. Večinoma jih najdemo v zraku, ki ga dihamo kot kapljice, delce ali pline.

Ogljikov dioksid ni edini plin, ki ga proizvaja promet. Dušikovi oksidi dražijo dihalne poti, zmanjšujejo imunsko odpornost, povečujejo pogostost astmatičnih napadov in nastanek pljučnih infekcij. Trdni delci v zraku povzročajo napade astme, kašlja, težko dihanje, kronični bronhitis, zmanjšanje pljučne funkcije in so lahko vzrok prezgodnje smrti. Ogljikovodiki dražijo dihalne poti in oči ter lahko imajo kancerogen učinek. Ogljikov monoksid povzroča dihalne in kardiološke težave, glavobol, vrtoglavico, slabost in težave z vidom. Troposferski ozon povzroča vnetje dihal, draži oči ter poslabšuje stanje pri astmatikih in srčnih bolnikih. Benzen je kancerogen in ima depresiven učinek na človeka ter vpliva na centralno živčevje.

Avtomobili lahko tudi ubijajo. Vsako leto vozila poškodujejo in ubijejo več deset tisoč ljudi, vključno z otroki. Od deset nenadnih smrti se štiri zgodijo v prometnih nesrečah. Dve tretjini nesreč s smrtnim izidom se zgodita na cestah in ulicah, vsak deseti v nesreči udeležen pešec pa je otrok. Mesta so v tem pogledu bolj tvegana, saj se v njih zgodi 60 odstotkov hujših nesreč.

Tvoja in moja pljuča si zaslužijo boljši zrak

Vsak dan vdihujemo zrak iz okolja, v katerem živimo. Toda, kaj pravzaprav vidhujemo? Povprečen slovenski avtomobil na leto v zrak izpusti 3.120 kg CO2 in »popije« za 1.400 evrov bencina. Najbolj onesnažen zrak dihajo prav vozniki, ujeti v zastoju. Z majhnimi spremembami svojih življenjskih navad lahko bistveno prispevate k izboljšanju stanja. Opuščanje energetsko potratnih in okolju škodljivih načinov potovanj bo hitro prineslo opazne izboljšave tudi v vašem splošnem počutju in zdravju. Pridružite se nam in naredite korak za čistejši zrak.

Vozite manj

Vsako osmo potovanje z avtomobilom je krajše od 500 metrov. Namesto z avtom se na krajše poti odpravite s kolesom ali peš. Namesto za vožnjo uporabite prosti čas za družino, konjičke, šport ali zabavo. Namesto za gorivo denar namenite virom boljšega počutja.

Ne vozite se sami

V službo se peljite skupaj s sodelavci. Z družino organizirajte skupne opravke, da se peljete čim manjkrat. Z drugimi starši se dogovorite za prevoz več otrok skupaj. S tem boste prihranili čas, denar in zmanjšali vpliv na okolje.

Vozite odgovorno

Z manj agresivno vožnjo boste močno znižali količino izpustov, porabo goriva ter raven hrupa. Poskrbite za zmanjšanje porabe goriva – odstranite strešni prtljažnik, kadar ga ne potrebujete; redno vzdržujte avto in poskrbite za pravilno polnjenje pnevmatik; ne puščajte avtomobila v prostem teku – vsak postanek, daljši od 10 sekund, je potratnejši od ponovnega vžiga motorja.

Bodite sprememba na bolje

Delodajalcu predlagajte spodbujanje alternativnih oblik prevoza na delo. Od lokalnih oblasti zahtevajte informacije o kakovosti zraka ter ukrepe za njegovo čistočo.