
Več je avtomobilov, več je škode
Mobilnost. ki nas vodi v slepo ulico
Pogosto slišimo, da sodoben slog življenja ni trajnosten. To pomeni, da svoje potrebe zadovoljujemo na načine, ki dobesedno ogrožajo našo prihodnost in prihodnost naših potomcev. To še zlasti velja za cestni motorni promet, ki je eden glavnih virov toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Dve tretjini izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji lahko pripišemo avtomobilskemu prometu, eno tretjino pa tovornemu. Kljub izboljšavam tehnologije, se s povečevanjem števila registriranih motornih vozil iz leta v leto povečujejo tudi izpusti toplogrednih plinov v ozračje.
Promet je velik vir izpustov škodljivih snovi (npr. dušikovih oksidov, trdnih delcev, ogljikovega monoksida), ki poslabšujejo kakovost zraka in vplivajo na zdravje ljudi (bolezni dihal, bolezni srca in ožilja). Cestni, železniški in letalski promet ustvarjajo visok nivo hrupa, ki negativno vpliva na kakovost življenja, povzroča stres, motnje spanja ter dolgoročno vpliva na zdravje.
Poleg tega je promet povezan z uničevanjem prostora in visoko porabo naravnih virov. Izgradnja cest, parkirišč in druge prometne infrastrukture uničuje naravne ekosisteme in zmanjšuje biotsko raznovrstnost. Prometne površine (ceste, parkirišča) zavzemajo velik delež urbanega prostora, kar zmanjšuje površine za bivanje, rekreacijo in naravo. Proizvodnja vozil, gradnja cest in vzdrževanje prometne infrastrukture zahtevajo velike količine energije, surovin (npr. nafta, kovine) in zemljišč.
Obstoječ prometni sistem povečuje tudi družbeno neenakost: dostop do kakovostnega prevoza ni enak za vse; odvisnost od avtomobila lahko povečuje socialno izključenost tistih, ki si lastnega prevoznega sredstva ne morejo privoščiti.
Sprememba naših navad, povezanih z mobilnostjo, je tako rekoč življenjskega pomena.
Kljub tehničnim izboljšavam avtomobilov se s povečevanjem števila registriranih motornih vozil iz leta v leto povečujejo tudi izpusti toplogrednih plinov v ozračje.
Je naš način mobilnosti še vzdržen?
Sodoben življenjski slog od ljudi zahteva večjo mobilnost, dnevno opravimo več poti kot v preteklosti, zaradi česar se povečuje odvisnost od avtomobilov. K temu so pripomogli tudi poselitveni vzorci in prostorska razmestitev dejavnosti in storitev, ki jih pogosto opravljamo. V preteklih letih sta se v Sloveniji opazno povečala število registriranih motornih vozil in obseg motoriziranega prometa. Najhitreje narašča osebni motorni promet, ki pomeni večje udobje in manj prilagajanja voznim redom javnega prevoza, hkrati pa je prevoz z avtomobili energetsko potraten in glede na število prevoženih potnikov neučinkovit.
Potovanje je lahko tudi zdravo, učinkovito in okolju prijazno
Trajnostna mobilnost je premikanje na trajnostni način, kar vključuje hojo, kolesarjenje, uporabo javnega prevoza in alternativne oblike mobilnosti. Cilj trajnostne mobilnosti je zagotavljanje učinkovite in enakopravne dostopnosti za vse, pri čemer je poudarek na omejevanju osebnega motornega prometa in porabe energije ter spodbujanju trajnostnih potovalnih načinov. Z ukrepi prometne politike moramo zagotoviti, da je potreba vsakogar po premikanju zadovoljena, vendar ob nižjih stroških, manjših negativnih učinkih, tveganju in porabi naravnih virov.
Z doseganjem ciljev trajnostne mobilnosti prispevamo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, čistejšemu zraku v mestih, večji kakovosti bivanja, boljšemu javnemu zdravju in socialni pravičnosti.